TREBANJSKI   POPER
  

Zadnjič obnovljeno 24.8.2003

domov                                                    

izjave
nepreverjeno
lokalna politika
sport
turizem
Komunala Trebnje
sporocila uredništva
povezave

Elektronsko pismo

 LOKALNA POLITIKA

Prejeto 11.6.03 

Svetniške skupine, ki imajo večino v občinskem svetu, pričakujejo pogovor in dogovor z županjo o delovanju občinskega sveta.

 

Na današnji tiskovni konferenci so predstavniki svetniških skupin, ki imajo večino v občinskem svetu, izrazili zaskrbljenost za prihodnost občine Trebnje. Nezadovoljni so nad ravnanjem županje in se sprašujemo, kje se je izgubila v predvolilnem obdobju tako poudarjena prijaznost, sposobnost komuniciranja z vsemi in sprejemanje drugačnih mnenj. Stranko mladih Slovenije, kot novo stranko v občinskem svetu, ne zanima delitev na leve in desne, ampak razvoj občine. Svetniki SDS bodo po vseh dogodkih na sejah občinskega sveta razmislili o nadaljnjem sodelovanju na sejah OS, prepričani pa so tudi, da bi v tako veliki občini morala županja opravljati delo profesionalno. Marjan Pavlin iz Nove Slovenije želi, da bi v prihodnje prišlo do pogovorov in dogovorov in upa, da se bo našel izhod iz krize, ki bo v korist vseh občanov občine.

Način vodenja sej, grožnje o odvzemu besede, zavračanje zahtev svetnikov po glasovanju o posameznih zadevah in samovoljne prekinitve sej  vodijo v kaos delovanja občine. Vzdušje pri večini svetnikov v občinskem svetu je ponazoril  bivši poslanec  Alojzij Metelko, ki v šestih letih poslanskega mandata ni doživel tako nedemokratičnega vodenja sej in neupoštevanja zahtev svetnikov v njihovih pravicah kot v nekaj mesecih tega mandata.

Županja se mora sprijazniti s tem, da ima večina v občinskem svetu pri nekaterih zadevah drugačna razmišljanja in jih hoče tudi uveljaviti. Delovanje županje v nasprotju z večino v občinskem svetu ne bo prineslo želenega uspeha pri reševanju problemov v občini Trebnje.

 

S tem sporočilom želijo spodaj podpisane svetniške skupine obvestiti občane občine Trebnje in širšo javnost, da niso zadovoljne z odnosom županje do občinskega sveta. Ob nespremenjenem odnosu županje do občinskega sveta bo prišlo do motenj v njegovem delovanju.

Svetniške skupine:

N.Si,  SLS,  SDS, DESUS, SMS

 

 

 

Prejeto 10.6.03 

Občina Trebnje, Občinski svet

Svetniške skupine N.Si, SLS, SDS, DeSUS in SMS

 

Odgovornim urednikom

Zadeva: Vabilo na skupno novinarsko konferenco svetniških skupin N.Si, SLS, SDS, DeSUS in SMS v Občinskem svetu Občine Trebnje  

 

Predstavniki svetniških skupin bodo na novinarski konferenci spregovorili o oviranju delovanja Občinskega sveta Občine Trebnje s strani županje Marice Škoda.

 

Novinarska konferenca bo v sredo, 11. junija 2003, ob 14.30 uri, v prostorih strank na Gubčevi cesti 16 (nad banko SKB) v Trebnjem.

 

Vljudno vabljeni.

 

Blaž Pavlin, tajnik OO N.Si Trebnje

 

 

Prejeto 18.5.03   Skupina svetnikov Občinskega sveta Občine Trebnje iz vrst N.Si in SDS je 13. maja 2003 naslovila na županjo gospo Marico Škoda zahtevo za sklic izredne seje občinskega sveta. Seja bo v petek 23. maja 2003 ob 19.00 uri.

 

Skupina podpisanih svetnikov (Marjan Zupančič, Franc Hribar, Marjan Pavlin, Stanislav Cvelbar, Franc Kozlevčar Branko Rus in Alojzij Kastelic) je zahtevala na podlagi 35. člena Zakona o lokalni samoupravi in 29. člena Poslovnika občinskega sveta občine Trebnje sklic izredne seje občinskega sveta občine Trebnje z naslednjim dnevnim redom:

 

1. Obravnava Uredbe Vlade RS o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Korenitka – Pluska.

2. Razno

 

K zahtevku za izredni sklic seje občinskega sveta Trebnje so priložili Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto Korenitka – Pluska (Uradni list RS, št. 42/03  ), Sporočilo za javnost  Ministrstva za okolje in prostor z dne 24.4.2003 in mnenje občine Trebnje z dne 28.03.2003, št.35003 – 00145/2002.

 

Sklic izredne seje utemeljujejo z nujnostjo obravnave točke, ker Vlada RS pri sprejemu Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Korenitka – Pluska ni upoštevala pripomb KS Velika Loka in Štefan, krajanov in Občinskega sveta Občine Trebnje.
 
Blaž Pavlin, tajnik OO N.Si Trebnje
 
____________________________
NOVA SLOVENIJA
Občinski odbor Trebnje
Gubčeva cesta 16
8210 Trebnje
tel: 07/34-60-810, faks: 07/34-60-811
e-pošta: trebnje@nsi.si
internet: www.nsi.si/oo/trebnje

Prejeto 13.3.03   Civilna iniciativa za umestitev gradnje avtoceste mimo Trebnjega

vabi vse krajane KS Štefan, Trebnje in Dol. Nemške vasi v sredo, 19.3.ob 19.00 uri v kulturni dom Trebnje. Tema zbora bo potek avtoceste. Na zbor so vabljeni tudi DARS, Ministrstvo za okolje in prostor, župani, poslanci, direkcija za ceste, občinski svetniki, mediji. Udeležite se v čim večjem številu.

Prejeto 12.3.03  RAZLOGI ZA VSTOP SLOVENIJE V NATO :

Članstvo v Natu bi nam zagotovilo boljšo pozicijo v mednarodnih odnosih, saj bi naša beseda pridobila na pomenu, medtem ko lahko sedaj le opazujemo kako drugi odločajo o usodi našega širšega okolja.
Članstvo v Nato bo odličen diplomatski pripomoček v primerih, ko bi na nas sosednje države ponovno naslovile nesprejemljive zahteve. Tukaj lahko navedemo primer pogajanj o Piranskem zalivu in ostalih nerešenih vprašanjih, ki jih imamo s sosednjimi državami. Lahko bi pozabili na hrvaške pritiske, kot so izjave o tem, da bodo v Piranski zaliv poslali svoje bojne ladje in bi se lahko pogajali izključno z argumenti. Nobena država si namreč ne bi upala s takšnimi grožnjami delovati proti članici Nata.
Neustrezen argument nasprotnikov je tisti, da zato ker bodo vse naše sosede članice Nata, potem se mi tja ne rabimo vključiti. Ravno v tem primeru bomo izgubili veliko strateško moč, saj bodo naše sosede lahko delovale in lobirale v veliko močnejši organizaciji, medtem ko bomo sami prepuščeni na milost in nemilost odločitev tretjih držav. V primeru vstopa v Nato pa bo Slovenija lahko s svojimi sosedskimi državami bistveno lažje razpravljala o bilateralnih problemih. V družbi z velikimi namreč majhni relativno pridobijo in imajo tudi večji vpliv, kot je njihova realna moč.

Odločanje v Natu temelji na konsenzu oziroma soglasju vseh članic.
S članstvom v Natu bo Slovenija pridobila možnost, da bo skupaj z razvitimi in vplivnimi državami enakopravno odločala o najpomembnejših varnostnih in političnih vprašanjih evro-atlantskega prostora.
Že ena sama članica Nata namreč lahko prepreči sprejetje katerekoli akcije, pogodbe ali drugega dogovora, ki ne ustreza njenim stališčem. Tudi če bi prišlo do situacije, ko bi neka država želela ukiniti odločanje s konsenzom, le-tega brez konsenza vseh ostalih članic ne bi mogla storiti. Slednje še dodatno potrjuje dejstvo, da imajo lahko tudi majhne države velik pomen, ko gre za pomembna vprašanja.

Nevtralnost je preživet pojem in obstaja praktično samo še na papirju.
Dokaz za to je dejstvo, da tudi Švica in Avstrija vstopata v številne organizacije, saj je tudi sodelovanje v Združenih narodih v teoriji kršitev principa nevtralnosti. Varnostni svet OZN namreč lahko zahteva, da države sodelujejo v neki oboroženi akciji po VII. poglavju Ustanovne listine OZN, ki ima namen zagotoviti mir. In države, ki so podpisale Ustanovno listino, so to tudi dolžne spoštovati in zagotoviti pogoje za izvajanje predvidenih ukrepov.Več na strani http://www.zanato.com/

Prejeto 12.3.03  RAZLOGI PROTI VSTOPU SLOVENIJE V NATO :


1. NATO v svojih članicah postavlja vojaške baze. Vojaške baze so strogo varovana območja, povzročajo pa hrup in obremenjujejo okolje. Za lokalno okolje sicer predstavljajo določen vir dohodka (vojska kupuje hrano, storitve,...), vendar tudi veliko obremenitev. Javnomnenjske raziskave objavljene na spletni strani skupine Neutro kažejo da je proti postavitvi vojaških oporišč v Sloveniji dobri dve tretjini ljudi (proti jih je 67,6%), proti prisotnosti NATOvih vojakov na slovenskem ozemlju pa dobra polovica (proti jih je 50,7%).
2. NATO v svojih vojaških bazah po celi Evropi hrani radioaktivno orožje. Kot kaže primer sosednjega Aviana pa o tem NATO ne obvešča lokalnega prebivalstva. NATO je namreč v Avianu namestil jedrsko orožje in o tem tajno obvestil (ne zaprosil za dovoljenje) le nekaj najvišjih italijanskih državnih politikov. Lokalno prebivalstvo o jedrskem orožju ni vedelo nič.
Seveda pa NATO v svojih vojaških bazah ne hrani samo jedrskega orožja, pač pa tudi različna razstreliva, bojne strupe (ZDA so pred kratkim zavrnile podpis protokola mednarodnega sporazuma, ki naj bi vzpostavil nadzorni mehanizem v zvezi z izvajanjem konvencije o bakteriološkem orožju, sprejete leta 1972) pa tudi radioaktiven material. Kot se je izkazalo v nedavni vojni z ZRJ, NATO v svojih izstrelkih uporablja osiromašeni uran (DU), ki je nizkoradioaktiven in zelo strupen. Kot so pokazale debate okrog shranjevanja jedrskih odpadkov elektrarne Krško, Slovenci zelo nasprotujejo shranjevanju radioaktivnih snovi v njihovem okolju, prav tako pa so odločno proti postavitvi različnih radarjev ali podobnih naprav ki predstavljajo nevarnost za okolje v bližini svojih bivališč. Glede na to da NATO lokalnega prebivalstva ne obvešča o tem kaj skladišči v svojih vojaških bazah, gotovo pa bo imel interes za skladiščenje različnih vrst orožja in streliva, lahko utemeljeno pričakujemo da bo v slovenskih oporiščih hranil enake snovi kot jih hrani po drugih oporiščih po Evropi. Podatki iz javnomnenjskih raziskav objavljeni na spletni strani skupine Neutro kažejo, da je proti prisotnosti jedrskega orožja v Sloveniji skoraj devet desetin Slovencev (88,5%).
Poleg tega članki objavljeni v elektronskem biltenu skupine Neutro dokazujejo da se ZDA ne nameravajo odreči uporabi jedrskega orožja. To dokazuje nova vojaška doktrina vojaške zveze NATO, ki je stopila v veljavo maja 2000 in ki članicam NATA dovoljuje uporabo grožnje prvega napada z atomskim orožjem na morebitno nevarnost. Ne gre torej za odgovor ( retaliation) na neko nevarnost ali odgovor na nek napad, pač pa za uporabo atomskega orožja že v preventivne namene (t. i. first strike). Dokument izrecno omenja možnost uporabe atomskega orožja proti državam, ki sicer nimajo atomskega orožja.
3. Eden izmed pogojev za vstop v NATO je tudi zahteva po povečanju vojaškega proračuna. Zanimivo je, da je bil previsok vojaški proračun za JLA pred desetletjem eden izmed razlogov za odhod Slovenije iz Jugoslavije. Več denarja za vojsko pomeni lahko samo dvoje - povečanje dajatev in s tem povečanje obsega proračuna, ali pa proračunske prerazporeditve, kar pomeni manj denarja nekje drugje. Morda v sociali ali zdravstvu? Javnomnenjske raziskave na spletni strani skupine Neutro kažejo, da je proti povečanju stroškov za oboroževanje slabe tri četrtine Slovencev (72,4% leta 2000 oziroma 76% leta 1997). V povprečju dajejo članice Nato 2,3% BDP, medtem ko države kot so Finska 1,3%, Švica 1,2%, Avstrija 0,9% in Irska 0,8%. Te države so nevtralne in gospodarsko uspešne (podatke najdete na spletni strani MZZ, ministrstva za zunanje zadeve).
4. Ena izmed domnevnih koristi slovenskega vstopa v zvezo NATO naj bi bilo zagotavljanje vojaške varnosti. Ob tem se kar nekako pozablja da vojna praviloma ne izbruhne kar nenadoma, pač pa da je pred tem vedno prisotna neka kriza. Pametna politika zna krizo rešiti na miren način, vojaški spopad pa prinese le veliko gospodarsko in humanitarno škodo. Poleg tega je NATO pogodbena organizacija o zagotavljanju vzajemne varnosti (North Atlantic Treaty Organisation). NATOva določila pravijo, da če nekdo napade eno članico NATA, so ji ostale dolžne pomagati, vendar ne nujno z vojaškimi sredstvi. Če pa se med seboj spopadejo članice NATA pa NATO ne bo posredoval. Hipotetično bi to pomenilo naslednje: če nas napade Hrvaška, ki ni članica NATA, bo NATO posredoval (ne nujno vojaško), če pa nas napade Italija, ki je članica NATA, pa se NATO ne bo vmešaval.
Poleg tega se pozablja tudi, da je Slovenija itak že članica Partnerstva za mir, kar bi ob razumni in sposobni medsosedski politiki moralo zadostovati za zagotavljanje varnosti Slovenije. Pozablja se tudi da je ena izmed zahtev samega NATA da se bi morala slovenska vojska še pred vstopom v NATO razviti v sodobno in sposobno vojsko. Če bo Slovenija imela vojsko, ki nas bo sposobna ubraniti proti sovražniku - čemu potem še vstop v NATO?
Po drugi strani pa vstop v NATO pomeni da če se NATO spopade z neko državo (Irakom recimo), bo Slovenija kot članica ravno tako v vojni s to državo (spomnimo se Vilniuske izjave, spomnimo se naše pomoči v zvezi s preletom letal…). Glede na to da NATO velikokrat posreduje na bližnjem vzhodu, torej v državah s katerimi Slovenija ni skoraj v nikakršnem odnosu, kaj šele v sporu, je očiten nesmisel da se Slovenija zapleta v vojne s temi ljudmi in državami. Hipotetično gledano bi lahko prišlo celo do tega, da bi vojaške baze v Sloveniji ali pa kakšni drugi objekti postali tarča različnih maščevalnih terorističnih akcij. To pa je verjetno najmanj kar si Slovenci želimo.
Zapletanje v spore z nam povsem neznanimi državami pa pomeni tudi to, da bodo slovenski vojaki morali sodelovati v vojaških operacijah v tujini. Ne smemo pozabiti, da ZDA od vietnamske vojne dalje vodijo politiko vojne s čim manj žrtvami v lastnih vrstah. Kot kaže primer Makedonije, kjer ZDA sodelujejo le z vojaško opremo, vojake pa so prispevale večinoma nove članice NATA, lahko utemeljeno pričakujemo, da se bo podobno dogajalo tudi slovenskim vojakom. Razumljivo je da bodo ZDA preko NATA v bolj nevarne situacije raje pošiljale tuje kot pa svoje vojake. Podatki Skupine Neutro kažejo da slabih 43 odstotkov Slovencev nasprotuje sodelovanju slovenskih vojakov v vojaških operacijah v tujini s tem pa se strinja okrog 30 odstotkov anketirancev. Ne smemo tudi spregledati vse bolj očitnega dejstva, da se NATO v sodobnih razmerah pogosto skuša izrabiti za vojne, ki niso etično utemeljene, temveč se vodijo v interesu in pod pritiskom peščice najmočnejših držav (na primer ZDA, kjer so uvedli doktrino "preventivnih vojn" - kar je zares fasada za interese določenih lobijev). Najbrž se ne želimo osramotiti s tem, da bi naši vojaki sodelovali v takih umazanih operacijah.
5. Da nevstop v NATO pomeni vračanje na Balkan ter nasprotovanje demokraciji in tržemu gospodarstvu, je popoln nesmisel. Tako imenovani nasprotniki vključitve v NATO si najbolj želimo stabilne, pluralne in demokratične družbe ter uspešnega gospodarstva. Vendar za to ne potrebujemo NATA. Potrebujemo demokratično naravnano oblast in sposobne politike. To nima nikakšne zveze z NATOm. NATO pomeni le nepotreben strošek in obremenitev proračuna, zato po našem mnenju lahko le zavre razvoj Slovenije na drugih področjih.
6. Nesmiseln je tudi očitek da tako imenovani nasprotniki NATA ne ponujamo nikakršnih alternativ. Naša alternativa je aktivna nevtralnost. Aktivna nevtralnost pomeni konstruktivna prizadevanja za nevojaško rešitev sporov. Pomeni tudi politično posredništvo med sprtimi stranmi. Seveda pa bi za to potrebovali več sposobnih diplomatov, predvsem pa bolj sposobnih politikov. Nekateri vidimo prizadevanja za vstop v NATO delno tudi kot beg politikov pred odgovornostjo za samostojen, suveren in k razreševanju mednarodnih konfliktov naravnan nastop na mednarodnem prizorišču.Poleg tega je alternativa tudi večje sodelovanje z OZN ter vstop Slovenije v EU, kjer lahko Slovenije doprinese h gradnji varnostnih struktur. Če niste še vedeli so Evropske sile za hitro posredovanje prišle v veljavo ravno letos. Sile štejejo 60 tisoč ljudi in bodo pomagale ljudem tudi v primeru naravnih katastrof.
7. Slovenska politika je že večkrat dokazala da se zahtevam NATA in ZDA prostovoljno podreja tudi na račun lastnih interesov in lastne kredibilnosti. To se je lepo pokazalo že večkrat, opisali pa bomo le tri primere. Leta 1998, je Slovenija podpisala pobudo o svetu brez jedrskega orožja, kar je vznejevoljilo ZDA. Premier Drnovšek je zato na pogovoru s Clintonom dejal, da če obstaja konflikt med našim prizadevanjem za pridružitev k NATU in pobudo o svetu brez jedrskega orožja, so slovenske prioritete jasne - to je NATO. Slovenija je bila zato pripravljena tudi umakniti svoj podpis, kljub ponižanju v mednarodnih krogih.
Istega leta je bila Slovenija predsedujoča Varnostnemu svetu, ZDA pa so mimo sklepa Varnostnega sveta vojaško posredovale v Sudanu in uničile tovarno zdravil. Slovenija ni protestirala, kljub temu da je bila predsedujoča Varnostnemu svetu.
Tretji primer pa zadeva sprejem Zakona o tajnih podatkih. Zakon o tajnih podatkih, ki ga od Slovenije kot pogoj za vstop zahteva NATO, državljane ločuje na dve kategoriji. Eno kategorijo bodo predstavljali državljani, ki bodo varnostno preverjeni in torej vredni zaupanja, drugo kategorijo pa bodo predstavljali varnostno nezanesljivi državljani. Varnostno preverjen naj bi bil vsak posameznik, ki naj bi imel dostop do tajnih podatkov. Zakon predvideva ne samo preverjanje osebe, ki je v postopku, pač pa tudi njenih staršev, otrok in partnerjev. Preverjalo naj bi se vse od finančnega stanja osebe, morebitnih zasvojenosti, do vojaške dolžnosti. Slovenski zakon je sicer nekoliko manj restriktiven kot Madžarski, ki med varonstne zadržke za dostop do tajnih podatkov poleg uporabe mamil, alkoholizma in prezadolženosti šteje tudi homoseksualnost, v postopku varnostnega preverjanja pa se opravi tudi psihiatrični pregled kandidata.
A glede na dosedanje nesuvereno ravnanje slovenske politike lahko pričakujemo sprejem novih zakonov, ki bodo zaradi zahtev NATA omejevali svobodo slovenskih državljanov. To kaže tako predlog spremembe Pomorskega zakonika, ki naj bi razveljavil pred kratkim sprejeto prepoved vstopa plovilom na jedrski pogon in plovilom z jedrskim orožjem, kot tudi predlog Zakona o javnih zbiranjih, ki omejuje pravico do demonstracij v neposredni bližini objektov, ki se varujejo po posebnih predpisih. To pa bodo med drugim tudi NATOve vojaške baze.
Iz napisanega je očitno da so stroški vstopa v NATO jasni, koristi pa dvomljive. Lahko razumemo da se bo nekaj politikov ob vstopu v "elitni klub" počutilo dobro. Vendar so interesi celotne države eno, interesi vladajoče nomenklature pa nekaj drugega. V demokratični in pluralni družbi bi morali biti slednji podrejeni prvim. SMS