izjave nepreverjeno lokalna politika sport turizem Komunala Trebnje sporocila uredništva povezave
Elektronsko pismo
| |
LOKALNA POLITIKA
Prejeto
11.6.03
Svetniške
skupine, ki imajo večino v občinskem svetu, pričakujejo pogovor
in dogovor z županjo o delovanju občinskega sveta.
Na
današnji tiskovni konferenci so predstavniki svetniških skupin, ki imajo večino
v občinskem svetu, izrazili zaskrbljenost za prihodnost občine Trebnje.
Nezadovoljni so nad ravnanjem županje in se sprašujemo, kje se je izgubila v
predvolilnem obdobju tako poudarjena prijaznost, sposobnost komuniciranja z
vsemi in sprejemanje drugačnih mnenj. Stranko mladih Slovenije, kot novo
stranko v občinskem svetu, ne zanima delitev na leve in desne, ampak razvoj
občine. Svetniki SDS bodo po vseh dogodkih na sejah občinskega sveta
razmislili o nadaljnjem sodelovanju na sejah OS, prepričani pa so tudi, da
bi v tako veliki občini morala županja opravljati delo profesionalno.
Marjan Pavlin iz Nove Slovenije želi, da bi v prihodnje prišlo do pogovorov in
dogovorov in upa, da se bo našel izhod iz krize, ki bo v korist vseh občanov
občine.
Način
vodenja sej, grožnje o odvzemu besede, zavračanje zahtev svetnikov po
glasovanju o posameznih zadevah in samovoljne prekinitve sej
vodijo v kaos delovanja občine. Vzdušje pri večini svetnikov v
občinskem svetu je ponazoril bivši
poslanec Alojzij Metelko, ki v šestih
letih poslanskega mandata ni doživel tako nedemokratičnega vodenja sej in
neupoštevanja zahtev svetnikov v njihovih pravicah kot v nekaj mesecih tega
mandata.
Županja
se mora sprijazniti s tem, da ima večina v občinskem svetu pri
nekaterih zadevah drugačna razmišljanja in jih hoče tudi uveljaviti.
Delovanje županje v nasprotju z večino v občinskem svetu ne bo
prineslo želenega uspeha pri reševanju problemov v občini Trebnje.
S
tem sporočilom želijo spodaj podpisane svetniške skupine obvestiti občane
občine Trebnje in širšo javnost, da niso zadovoljne z odnosom županje do
občinskega sveta. Ob nespremenjenem odnosu županje do občinskega
sveta bo prišlo do motenj v njegovem delovanju.
Svetniške
skupine:
N.Si,
SLS, SDS, DESUS, SMS
Prejeto
10.6.03
Občina
Trebnje, Občinski
svet
Svetniške
skupine N.Si, SLS, SDS, DeSUS in SMS
Odgovornim
urednikom
Zadeva:
Vabilo na skupno novinarsko konferenco svetniških skupin N.Si, SLS, SDS, DeSUS
in SMS v Občinskem svetu Občine Trebnje
Predstavniki
svetniških skupin bodo na novinarski konferenci spregovorili o
oviranju delovanja Občinskega sveta Občine Trebnje s strani županje
Marice Škoda.
Novinarska
konferenca bo v sredo, 11. junija 2003, ob 14.30 uri, v prostorih strank
na Gubčevi cesti 16 (nad banko SKB) v Trebnjem.
Vljudno
vabljeni.
Blaž
Pavlin, tajnik OO N.Si Trebnje
Prejeto
18.5.03 Skupina
svetnikov Občinskega sveta Občine Trebnje iz vrst N.Si in SDS je 13.
maja 2003 naslovila na županjo gospo Marico Škoda zahtevo za sklic izredne seje občinskega sveta. Seja bo v petek 23. maja 2003 ob 19.00 uri.
Skupina
podpisanih svetnikov (Marjan Zupančič, Franc Hribar, Marjan Pavlin,
Stanislav Cvelbar, Franc Kozlevčar Branko Rus in Alojzij Kastelic) je
zahtevala na podlagi 35. člena Zakona o lokalni samoupravi in 29. člena
Poslovnika občinskega sveta občine Trebnje sklic izredne seje občinskega
sveta občine Trebnje z naslednjim dnevnim redom:
1.
Obravnava Uredbe Vlade RS o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku
Korenitka – Pluska.
2.
Razno
K
zahtevku za izredni sklic seje občinskega sveta Trebnje so priložili
Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto Korenitka – Pluska (Uradni
list RS, št. 42/03 ), Sporočilo
za javnost Ministrstva za okolje
in prostor z dne 24.4.2003 in mnenje občine Trebnje z dne 28.03.2003, št.35003
– 00145/2002.
Sklic
izredne seje utemeljujejo z nujnostjo obravnave točke, ker Vlada RS pri
sprejemu Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Korenitka
– Pluska ni upoštevala pripomb KS Velika Loka in Štefan, krajanov in Občinskega
sveta Občine Trebnje.
Blaž
Pavlin, tajnik OO N.Si Trebnje
____________________________
NOVA SLOVENIJA
Občinski odbor Trebnje
Gubčeva cesta 16
8210 Trebnje
tel: 07/34-60-810, faks: 07/34-60-811
e-pošta: trebnje@nsi.si
internet: www.nsi.si/oo/trebnje
Prejeto 13.3.03 Civilna iniciativa
za umestitev gradnje avtoceste mimo Trebnjega
vabi vse krajane KS Štefan, Trebnje in Dol.
Nemške vasi v sredo, 19.3.ob 19.00 uri v kulturni dom Trebnje. Tema zbora bo
potek avtoceste. Na zbor so vabljeni tudi DARS, Ministrstvo za okolje in prostor,
župani, poslanci, direkcija za ceste, občinski svetniki, mediji. Udeležite
se v čim večjem številu.
Prejeto 12.3.03 RAZLOGI ZA VSTOP
SLOVENIJE V NATO :
Članstvo v Natu bi nam zagotovilo boljšo
pozicijo v mednarodnih odnosih, saj bi naša beseda pridobila na pomenu, medtem
ko lahko sedaj le opazujemo kako drugi odločajo o usodi našega širšega
okolja.
Članstvo v Nato bo odličen diplomatski pripomoček v primerih, ko
bi na nas sosednje države ponovno naslovile nesprejemljive zahteve. Tukaj lahko
navedemo primer pogajanj o Piranskem zalivu in ostalih nerešenih vprašanjih,
ki jih imamo s sosednjimi državami. Lahko bi pozabili na hrvaške pritiske, kot
so izjave o tem, da bodo v Piranski zaliv poslali svoje bojne ladje in bi se
lahko pogajali izključno z argumenti. Nobena država si namreč ne bi
upala s takšnimi grožnjami delovati proti članici Nata.
Neustrezen argument nasprotnikov je tisti, da zato ker bodo vse naše sosede
članice Nata, potem se mi tja ne rabimo vključiti. Ravno v tem primeru
bomo izgubili veliko strateško moč, saj bodo naše sosede lahko delovale
in lobirale v veliko močnejši organizaciji, medtem ko bomo sami prepuščeni
na milost in nemilost odločitev tretjih držav. V primeru vstopa v Nato pa
bo Slovenija lahko s svojimi sosedskimi državami bistveno lažje razpravljala o
bilateralnih problemih. V družbi z velikimi namreč majhni relativno
pridobijo in imajo tudi večji vpliv, kot je njihova realna moč.
Odločanje v Natu temelji na konsenzu
oziroma soglasju vseh članic.
S članstvom v Natu bo Slovenija pridobila možnost, da bo skupaj z
razvitimi in vplivnimi državami enakopravno odločala o najpomembnejših
varnostnih in političnih vprašanjih evro-atlantskega prostora.
Že ena sama članica Nata namreč lahko prepreči sprejetje
katerekoli akcije, pogodbe ali drugega dogovora, ki ne ustreza njenim stališčem.
Tudi če bi prišlo do situacije, ko bi neka država želela ukiniti odločanje
s konsenzom, le-tega brez konsenza vseh ostalih članic ne bi mogla storiti.
Slednje še dodatno potrjuje dejstvo, da imajo lahko tudi majhne države velik
pomen, ko gre za pomembna vprašanja.
Nevtralnost je preživet pojem in obstaja
praktično samo še na papirju.
Dokaz za to je dejstvo, da tudi Švica in Avstrija vstopata v številne
organizacije, saj je tudi sodelovanje v Združenih narodih v teoriji kršitev
principa nevtralnosti. Varnostni svet OZN namreč lahko zahteva, da države
sodelujejo v neki oboroženi akciji po VII. poglavju Ustanovne listine OZN, ki
ima namen zagotoviti mir. In države, ki so podpisale Ustanovno listino, so to
tudi dolžne spoštovati in zagotoviti pogoje za izvajanje predvidenih ukrepov.Več
na strani http://www.zanato.com/
Prejeto 12.3.03 RAZLOGI PROTI VSTOPU
SLOVENIJE V NATO :
1. NATO v svojih članicah postavlja vojaške baze. Vojaške baze so strogo
varovana območja, povzročajo pa hrup in obremenjujejo okolje. Za
lokalno okolje sicer predstavljajo določen vir dohodka (vojska kupuje hrano,
storitve,...), vendar tudi veliko obremenitev. Javnomnenjske raziskave
objavljene na spletni strani skupine Neutro kažejo da je proti postavitvi vojaških
oporišč v Sloveniji dobri dve tretjini ljudi (proti jih je 67,6%), proti
prisotnosti NATOvih vojakov na slovenskem ozemlju pa dobra polovica (proti jih
je 50,7%).
2. NATO v svojih vojaških bazah po celi Evropi hrani radioaktivno orožje. Kot
kaže primer sosednjega Aviana pa o tem NATO ne obvešča lokalnega
prebivalstva. NATO je namreč v Avianu namestil jedrsko orožje in o tem
tajno obvestil (ne zaprosil za dovoljenje) le nekaj najvišjih italijanskih državnih
politikov. Lokalno prebivalstvo o jedrskem orožju ni vedelo nič.
Seveda pa NATO v svojih vojaških bazah ne hrani samo jedrskega orožja, pač
pa tudi različna razstreliva, bojne strupe (ZDA so pred kratkim zavrnile
podpis protokola mednarodnega sporazuma, ki naj bi vzpostavil nadzorni mehanizem
v zvezi z izvajanjem konvencije o bakteriološkem orožju, sprejete leta 1972)
pa tudi radioaktiven material. Kot se je izkazalo v nedavni vojni z ZRJ, NATO v
svojih izstrelkih uporablja osiromašeni uran (DU), ki je nizkoradioaktiven in
zelo strupen. Kot so pokazale debate okrog shranjevanja jedrskih odpadkov
elektrarne Krško, Slovenci zelo nasprotujejo shranjevanju radioaktivnih snovi v
njihovem okolju, prav tako pa so odločno proti postavitvi različnih
radarjev ali podobnih naprav ki predstavljajo nevarnost za okolje v bližini
svojih bivališč. Glede na to da NATO lokalnega prebivalstva ne obvešča
o tem kaj skladišči v svojih vojaških bazah, gotovo pa bo imel interes za
skladiščenje različnih vrst orožja in streliva, lahko utemeljeno pričakujemo
da bo v slovenskih oporiščih hranil enake snovi kot jih hrani po drugih
oporiščih po Evropi. Podatki iz javnomnenjskih raziskav objavljeni na
spletni strani skupine Neutro kažejo, da je proti prisotnosti jedrskega orožja
v Sloveniji skoraj devet desetin Slovencev (88,5%).
Poleg tega članki objavljeni v elektronskem biltenu skupine Neutro
dokazujejo da se ZDA ne nameravajo odreči uporabi jedrskega orožja. To
dokazuje nova vojaška doktrina vojaške zveze NATO, ki je stopila v veljavo
maja 2000 in ki članicam NATA dovoljuje uporabo grožnje prvega napada z
atomskim orožjem na morebitno nevarnost. Ne gre torej za odgovor ( retaliation)
na neko nevarnost ali odgovor na nek napad, pač pa za uporabo atomskega orožja
že v preventivne namene (t. i. first strike). Dokument izrecno omenja možnost
uporabe atomskega orožja proti državam, ki sicer nimajo atomskega orožja.
3. Eden izmed pogojev za vstop v NATO je tudi zahteva po povečanju vojaškega
proračuna. Zanimivo je, da je bil previsok vojaški proračun za JLA
pred desetletjem eden izmed razlogov za odhod Slovenije iz Jugoslavije. Več
denarja za vojsko pomeni lahko samo dvoje - povečanje dajatev in s tem povečanje
obsega proračuna, ali pa proračunske prerazporeditve, kar pomeni manj
denarja nekje drugje. Morda v sociali ali zdravstvu? Javnomnenjske raziskave na
spletni strani skupine Neutro kažejo, da je proti povečanju stroškov za
oboroževanje slabe tri četrtine Slovencev (72,4% leta 2000 oziroma 76%
leta 1997). V povprečju dajejo članice Nato 2,3% BDP, medtem ko države
kot so Finska 1,3%, Švica 1,2%, Avstrija 0,9% in Irska 0,8%. Te države so
nevtralne in gospodarsko uspešne (podatke najdete na spletni strani MZZ,
ministrstva za zunanje zadeve).
4. Ena izmed domnevnih koristi slovenskega vstopa v zvezo NATO naj bi bilo
zagotavljanje vojaške varnosti. Ob tem se kar nekako pozablja da vojna
praviloma ne izbruhne kar nenadoma, pač pa da je pred tem vedno prisotna
neka kriza. Pametna politika zna krizo rešiti na miren način, vojaški
spopad pa prinese le veliko gospodarsko in humanitarno škodo. Poleg tega je
NATO pogodbena organizacija o zagotavljanju vzajemne varnosti (North Atlantic
Treaty Organisation). NATOva določila pravijo, da če nekdo napade eno
članico NATA, so ji ostale dolžne pomagati, vendar ne nujno z vojaškimi
sredstvi. Če pa se med seboj spopadejo članice NATA pa NATO ne bo
posredoval. Hipotetično bi to pomenilo naslednje: če nas napade Hrvaška,
ki ni članica NATA, bo NATO posredoval (ne nujno vojaško), če pa nas
napade Italija, ki je članica NATA, pa se NATO ne bo vmešaval.
Poleg tega se pozablja tudi, da je Slovenija itak že članica Partnerstva
za mir, kar bi ob razumni in sposobni medsosedski politiki moralo zadostovati za
zagotavljanje varnosti Slovenije. Pozablja se tudi da je ena izmed zahtev samega
NATA da se bi morala slovenska vojska še pred vstopom v NATO razviti v sodobno
in sposobno vojsko. Če bo Slovenija imela vojsko, ki nas bo sposobna
ubraniti proti sovražniku - čemu potem še vstop v NATO?
Po drugi strani pa vstop v NATO pomeni da če se NATO spopade z neko državo
(Irakom recimo), bo Slovenija kot članica ravno tako v vojni s to državo (spomnimo
se Vilniuske izjave, spomnimo se naše pomoči v zvezi s preletom letal…).
Glede na to da NATO velikokrat posreduje na bližnjem vzhodu, torej v državah s
katerimi Slovenija ni skoraj v nikakršnem odnosu, kaj šele v sporu, je očiten
nesmisel da se Slovenija zapleta v vojne s temi ljudmi in državami. Hipotetično
gledano bi lahko prišlo celo do tega, da bi vojaške baze v Sloveniji ali pa
kakšni drugi objekti postali tarča različnih maščevalnih
terorističnih akcij. To pa je verjetno najmanj kar si Slovenci želimo.
Zapletanje v spore z nam povsem neznanimi državami pa pomeni tudi to, da bodo
slovenski vojaki morali sodelovati v vojaških operacijah v tujini. Ne smemo
pozabiti, da ZDA od vietnamske vojne dalje vodijo politiko vojne s čim manj
žrtvami v lastnih vrstah. Kot kaže primer Makedonije, kjer ZDA sodelujejo le z
vojaško opremo, vojake pa so prispevale večinoma nove članice NATA,
lahko utemeljeno pričakujemo, da se bo podobno dogajalo tudi slovenskim
vojakom. Razumljivo je da bodo ZDA preko NATA v bolj nevarne situacije raje pošiljale
tuje kot pa svoje vojake. Podatki Skupine Neutro kažejo da slabih 43 odstotkov
Slovencev nasprotuje sodelovanju slovenskih vojakov v vojaških operacijah v
tujini s tem pa se strinja okrog 30 odstotkov anketirancev. Ne smemo tudi
spregledati vse bolj očitnega dejstva, da se NATO v sodobnih razmerah
pogosto skuša izrabiti za vojne, ki niso etično utemeljene, temveč se
vodijo v interesu in pod pritiskom peščice najmočnejših držav (na
primer ZDA, kjer so uvedli doktrino "preventivnih vojn" - kar je zares
fasada za interese določenih lobijev). Najbrž se ne želimo osramotiti s
tem, da bi naši vojaki sodelovali v takih umazanih operacijah.
5. Da nevstop v NATO pomeni vračanje na Balkan ter nasprotovanje
demokraciji in tržemu gospodarstvu, je popoln nesmisel. Tako imenovani
nasprotniki vključitve v NATO si najbolj želimo stabilne, pluralne in
demokratične družbe ter uspešnega gospodarstva. Vendar za to ne
potrebujemo NATA. Potrebujemo demokratično naravnano oblast in sposobne
politike. To nima nikakšne zveze z NATOm. NATO pomeni le nepotreben strošek in
obremenitev proračuna, zato po našem mnenju lahko le zavre razvoj
Slovenije na drugih področjih.
6. Nesmiseln je tudi očitek da tako imenovani nasprotniki NATA ne ponujamo
nikakršnih alternativ. Naša alternativa je aktivna nevtralnost. Aktivna
nevtralnost pomeni konstruktivna prizadevanja za nevojaško rešitev sporov.
Pomeni tudi politično posredništvo med sprtimi stranmi. Seveda pa bi za to
potrebovali več sposobnih diplomatov, predvsem pa bolj sposobnih politikov.
Nekateri vidimo prizadevanja za vstop v NATO delno tudi kot beg politikov pred
odgovornostjo za samostojen, suveren in k razreševanju mednarodnih konfliktov
naravnan nastop na mednarodnem prizorišču.Poleg tega je alternativa tudi
večje sodelovanje z OZN ter vstop Slovenije v EU, kjer lahko Slovenije
doprinese h gradnji varnostnih struktur. Če niste še vedeli so Evropske
sile za hitro posredovanje prišle v veljavo ravno letos. Sile štejejo 60 tisoč
ljudi in bodo pomagale ljudem tudi v primeru naravnih katastrof.
7. Slovenska politika je že večkrat dokazala da se zahtevam NATA in ZDA
prostovoljno podreja tudi na račun lastnih interesov in lastne
kredibilnosti. To se je lepo pokazalo že večkrat, opisali pa bomo le tri
primere. Leta 1998, je Slovenija podpisala pobudo o svetu brez jedrskega orožja,
kar je vznejevoljilo ZDA. Premier Drnovšek je zato na pogovoru s Clintonom
dejal, da če obstaja konflikt med našim prizadevanjem za pridružitev k
NATU in pobudo o svetu brez jedrskega orožja, so slovenske prioritete jasne -
to je NATO. Slovenija je bila zato pripravljena tudi umakniti svoj podpis, kljub
ponižanju v mednarodnih krogih.
Istega leta je bila Slovenija predsedujoča Varnostnemu svetu, ZDA pa so
mimo sklepa Varnostnega sveta vojaško posredovale v Sudanu in uničile
tovarno zdravil. Slovenija ni protestirala, kljub temu da je bila predsedujoča
Varnostnemu svetu.
Tretji primer pa zadeva sprejem Zakona o tajnih podatkih. Zakon o tajnih
podatkih, ki ga od Slovenije kot pogoj za vstop zahteva NATO, državljane ločuje
na dve kategoriji. Eno kategorijo bodo predstavljali državljani, ki bodo
varnostno preverjeni in torej vredni zaupanja, drugo kategorijo pa bodo
predstavljali varnostno nezanesljivi državljani. Varnostno preverjen naj bi bil
vsak posameznik, ki naj bi imel dostop do tajnih podatkov. Zakon predvideva ne
samo preverjanje osebe, ki je v postopku, pač pa tudi njenih staršev,
otrok in partnerjev. Preverjalo naj bi se vse od finančnega stanja osebe,
morebitnih zasvojenosti, do vojaške dolžnosti. Slovenski zakon je sicer
nekoliko manj restriktiven kot Madžarski, ki med varonstne zadržke za dostop
do tajnih podatkov poleg uporabe mamil, alkoholizma in prezadolženosti šteje
tudi homoseksualnost, v postopku varnostnega preverjanja pa se opravi tudi
psihiatrični pregled kandidata.
A glede na dosedanje nesuvereno ravnanje slovenske politike lahko pričakujemo
sprejem novih zakonov, ki bodo zaradi zahtev NATA omejevali svobodo slovenskih
državljanov. To kaže tako predlog spremembe Pomorskega zakonika, ki naj bi
razveljavil pred kratkim sprejeto prepoved vstopa plovilom na jedrski pogon in
plovilom z jedrskim orožjem, kot tudi predlog Zakona o javnih zbiranjih, ki
omejuje pravico do demonstracij v neposredni bližini objektov, ki se varujejo
po posebnih predpisih. To pa bodo med drugim tudi NATOve vojaške baze.
Iz napisanega je očitno da so stroški vstopa v NATO jasni, koristi pa
dvomljive. Lahko razumemo da se bo nekaj politikov ob vstopu v "elitni klub"
počutilo dobro. Vendar so interesi celotne države eno, interesi vladajoče
nomenklature pa nekaj drugega. V demokratični in pluralni družbi bi morali
biti slednji podrejeni prvim. SMS
|